New show!
Arhiviranje arhiva / Archiving the Archive
by Urška Savič
Serija radijskih oddaj Arhiviranje Arhiva je nastala na rezidenci v vasi Topolove maja in julija 2025
ob povabilu kolektiva Robida k sodelovanju pri Radiu Drugega, ki nagovarja obmejni prostor in išče
pojmovne mreže, vsebine in zgodbe, ki te marginalne prostore gradijo in prepajajo. Arhiviranje
arhiva v vsaki izmed petih epizod uporabi drugačen pristop k ustvarjanju radijske oddaje, vsak
izmed njih pa temelji na premisleku o arhivu kot orodju, konceptu, strategiji in načinu življenja, kot
ključnem za razumevanje ustvarjanja in grajenja pripovedi margine in vseh tistih, ki so iz kanonskih
narativov izključeni ali pozabljeni ter postavljeni v polje drugosti.
Ep. 1 Vračanje in vzhajanje
Babica mi je povedala, da je njena mama med mesenjem vedno shranila delček surove mase
kruha, ga položila na pleten krožnik in v naslednji kruh vmešala posušen ostanek prejšnjega testa.
Tako je nov kruh vsakič znova vzhajal skupaj s koščkom starega in jih v krožnem nastajanju hranil
ter ohranjal pri življenju. Ko sem prispela v Topolove v začetku meseca maja 2025, obdobja
pomladi, ko je bilo ptičje žvrgolenje glasno in vseprisotno, dež pa je le redko prenehal padati, me je
v hiši Vide in Aljaža pričakal domač kruh. Spekel ga je Jack, njun prijatelj na obisku. Vida je bila na
rezidenci v Berlinu, zato kruha ni pekla ona, kot ponavadi, izkazalo pa se je, da je bil ravno Jack
tisti, ki je Vido naučil in navdušil za pečenje lastnega kruha. Oba sem povprašala po receptu.
Zanimalo me je, kako se njun način priprave testa, mesenja in pečenja medsebojno razlikuje.
Pripravljanje kruha z ostanki prejšnjega testa, kislo testo ali pečenje z drožmi je proces, ki lahko
traja več dni. Zahteva skrb in čas. K testu se med pripravo vračaš, opazuješ spremembe in k njim
pridodajaš. Medtem ko vzhaja je tisti, ki ga peče, v nenehnem čakanju, ki pa ni nepotrpežljivo ali
nadležno. Priprava kruha je vzporedna časovna tirnica vsakdana, ki ustvarja ritem njegovega
minevanja. In tako kot pravi Vida, čas v Topolovem, daleč stran od mesta, teče drugače in vsak si
ustvari svoj ritem preživljanja vsakdana in navade, ki ta ritem vzdržujejo. Tako kot sem na
snemalko posnela recepte Jacka in Vide sem med bivanjem v Topolovem posnela marsikaj
drugega, kar je vzbudilo mojo slušno pozornost. Zvoke dežja, petje ptic, veter v drevesih in vetrnih
zvončkih pred hišami, žuborenje Koderjane, zvonenje zvonov. Surovi posnetki, skupaj z receptoma
za kruh, so sestavine iz katerih je pričela nastajati zvočna kompozicija Topolovega, zagotovo ne
prva. Prijateljica in sodelavka Ida Hiršenfelder me je opozorila na internetno platformo aporee.org,
ki vsebuje zvočni arhiv terenskih posnetkov iz celega sveta. Njena posebnost je, da posnetke
geografsko umesti na zemljevid brez mej in da s strogimi, a preprostimi pravili, gradi množičen
arhiv zvokov vsega sveta. Vas Topolovo in njena okolica je imela objavljenih pet posnetkov, med
katerimi sem štiri, ki jih je posnel John Grzinich, uporabila v svoji kompoziciji, na zemljevid pa
naložila lastne posnetke, ki sem jih uporabila v zvočnem delu. Vračanje in vzhajanje je tako tudi
vabilo drugim zvočnim entuziastom, da nadaljujejo z uporabo zvočnega arhiva in k njemu pridodajo
ter iz surovih sestavin ustvarjajo vedno nove recepte.