Medsvetovje je nova radijska oddaja, ki nastaja v sklopu projekta Radio Drugega/The Other Radio, ki je del uradnega programa Evropska prestolnica kulture 2025 Nova Gorica—Gorica. V tej oddaji se bomo člani kolektiva Robida pogovarjali s kulturnimi delavci in ustvarjalci, ki bivajo in delujejo v t. i. kontaktnem območju, v medsvetovju med Italijo in Slovenijo. Te kulturne delavce — med katerimi bodo seveda tudi ustvarjalci, ki sodelujejo pri pripravi in izpeljavi nekaterih projektov Evropske prestolnice kulture Nova Gorica—Gorica — si želimo bolj poglobljeno predstaviti, njih in njihovo delo, ki oblikuje in bo v prihodnosti še oblikovalo našo obmejno kulturno krajino.
Projekt je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica - Gorizia.
〰️
Ep. 10 Robida Collective, with Maria Moschioni
Robida Collective — Dora Ciccone, Elena Rucli, Vida Rucli and Aljaž Škrlep — presented their newest, hottest publications: (1) Robida 11: Orchard/Sadovnjak/Frutteto, (2) Uncommon Fruits for Common Recipes, (3) LOG: Notes on Building-with, (4) In fermento: Pratiche artistiche e culturali nei territori interni Italiani, and (5) Transmissions: Radio Essays on Edges, Crossings and Narrowcasting Borderlands.
Host: Maria Moschioni
Ep. 9 Giustina Salvelli
In questo episodio parliamo con l’antropologa e autrice Giustina Selvelli, il cui libro Capire il confine esplora il complesso confine tra Nova Gorica e Gorizia. La nostra conversazione va oltre la frontiera locale per ripercorrere le esperienze personali, familiari e intellettuali che hanno plasmato la sua comprensione dei confini e delle identità.
Giustina riflette sui suoi primi ricordi di attraversare confini—sia quello Gorizia–Nova Gorica alla fine degli anni ’80, sia il confine tra Stati Uniti e Messico a Tijuana—e su come queste esperienze abbiano alimentato una consapevolezza di trovarsi sempre “al confine”. Condivide come la sua fascinazione per gli spazi marginali e periferici abbia guidato il suo percorso accademico, dai Balcani alla Turchia e al Caucaso, e come lo studio di lingue, culture e storie dei territori di confine abbia offerto una lente per comprendere la coesistenza, la pluralità e le eredità degli imperi.
L’episodio invita gli ascoltatori a una riflessione approfondita sul significato dei confini, dell’identità e dell’appartenenza, mostrando come le frontiere locali siano collegate a geografie più ampie, sia globali sia personali.
Ep. 8 Cynthia Fleury
Kako lahko ranljivost postane vektor družbene in politične preobrazbe?
V pogovoru s francosko filozofinjo in psihoanalitičarko Cynthio Fleury smo raziskovali izzive sodobnih demokracij, od razpada pozornosti in javne deliberativne sfere do ekoloških in družbenih kriz. Dotaknili smo se ideje “naravne pogodbe” Michela Serresa, ki opozarja na vključitev narave kot aktivnega sogovornika v politične dogovore, ter pomena sublimacije in simbolizacije v izobraževanju kot ključnih orodij za ohranjanje demokratičnih praks. Fleury izpostavlja, da je ranljivost ne le osebna značilnost, temveč tudi politično in družbeno orodje: sprejemanje ranljivosti kot norme omogoča inovacijo, sočutje in krepitev skupnostne moči.
Pogovor je potekal v francoščini, slovenski prevod si lahko preberete tukaj.
Ep. 7 Pesnice Benečije: Antonello Bukovaz, Claudio Salamant, Marino Cernetig, Margherito Trusgnach in Andreino Trusgnach
Skozi poslušanje besedam pesnic iz Benečije — Antonello Bukovaz, Claudio Salamant, Marino Cernetig, Margherito Trusgnach in Andreino Trusgnach — raziskujemo, kako poezija oblikuje prostor Benečije, kjer se stikajo različni jeziki, kulture in zgodovinski spomini. Njihove besede utelešajo intimo kraja, vonj zemlje, glas preteklosti in nežen upor proti pozabi. V epizodi razmišljamo, kako pesniško pisanje ohranja beneško narečje, gradi skupnost in presega zgolj umetniško ambicijo, hkrati pa odpira vprašanja o izgubi, smrti jezika in vrednosti lokalnosti. Pesniška govorica teh pesnic je v stiku s smrtjo nekega celega sveta in hkrati izraz globokega in bistvenega živetja ob meji, kjer je beseda še vedno akter ohranjanja življenja skupnosti.
Ep. 6 V iskanju meje: Vuk Ćosić, Alma Mileto, Anja Medved, Shreya Parikh in Dan Sanaren
Kaj pomeni iskati mejo — v umetnosti, jeziku in življenju? V tej epizodi se pogovarjamo z ustvarjalci, ki svoje delo gradijo na stikih in napetostih obmejnega prostora med Italijo in Slovenijo. Vuk Ćosić razkriva mejo kot prostor igre in absurda, Alma Mileto raziskuje prostor med glasom in podobo, Anja Medved posluša krhke zgodbe preteklosti, Shreya Parikh in Dan Sanaren pa preučujeta meje mišljenja, gibanja in družbenih struktur. Epizoda odpira vprašanje, kako meje oblikujejo našo izkušnjo sveta in nas samih, hkrati pa nas opominja, da so meje povsod in nikjer — in da ravno njihovo iskanje ustvarja prostor za razmislek, poslušanje in doživljanje meje.
Ep. 5 Miha Obit
Kaj pomeni pisati in prevajati na meji — med jeziki, kulturami in življenjskimi svetovi?
V pogovoru z Miho Obitom, pesnikom, prevajalcem in urednikom, smo raziskovali izkušnjo meje kot osebno zgodbo in kot literarno vprašanje. Dotaknili smo se njegove dvojezične ustvarjalnosti, njegovega dela pri prevajanju slovenskih avtorjev v italijanščino in premisleka o tem, kaj prevod sploh je: prepisovanje, dialog ali ustvarjanje novega besedila.
Obitova poezija in prevajalska praksa odpirata vprašanja avtentičnosti, tujosti in domačnosti v jeziku. V epizodi razmišljamo tudi o tem, kako je literarna ustvarjalnost ob meji zaznamovana z mnogoterimi jeziki in kako poezija v dialektu lahko uteleša izgubljanje in obenem odpor.
Ep. 4 Radio na robu: Radio Onde Furlane, Radio Študent, Radio Robida
Kaj pomeni biti radio na robu — jezika, teritorija, prevladujočega diskurza?
Pogovor bo združil tri neodvisne radijske postaje, vsako ukoreninjeno v zelo različne, a hkrati podobno »obrobne« kontekste: Radio Onde Furlane, furlansko govorečo postajo, ki utrjuje lokalno identiteto in avtonomijo; Radio Študent, najstarejši študentski radio v Evropi, poznan po svojem kritičnem in politično angažiranem programu; ter Radio Robida, majhno spletno radijsko postajo iz vasi Topolove, posvečeno počasnosti, intimnosti in umeščeni naraciji.
V tem večjezičnem pogovoru bomo raziskovali, kako je lahko radio orodje odpora, solidarnosti in skrbi — še posebej v regijah, ki jih zaznamujejo meje, marginalizirani jeziki in diskurzi ter krhke ekologije. Kakšne pripovedi lahko vzniknejo z roba? In kako nam radio lahko pomaga, da jih slišimo?
V debati so sodelovali Vid Bešter in Urška Savič (oba Radio Študent), Pauli Cantarut (Radio Onde Furlane), Vida Rucli in Aljaž Škrlep (oba Radio Robida).
Ep. 3 Marko Rusjan
Pogovarjali smo se z Markom Rusjano, pravnikom, umetnostnim publicistom in državnim sekretarjem na Ministrstvu za kulturo, Novogoričanom. V 90. letih je vstopil v kulturno sfero preko alternativne glasbene scene, ki jo je podoživel v knjigi Strah pred svobodo (2014). Pogovarjali smo se o vplivu hardcore punk scene na njegovo misel in delovanje, o izkušnji z avtonomnimi prostori in o tem, kako se ti principi prevajajo (ali ne) v institucionalne okvirje kulturne politike. Razmišljali smo o prehodih med glasbo, samoorganizacijo, mestom in državo – ter o tem, kaj pomeni ostati zvest emancipatornim potencialom skupnosti tudi znotraj uradnih struktur.
Ep. 2 Stojan Pelko
Gost drugi epizode Medsvetovja je Stojan Pelko – filmski kritik, prevajalec, nekdanji državni sekretar in aktualni programski vodja EPK GO! 2025. Pogovarjali smo se o njegovem osebnem in poklicnem prehajanju med svetovi: med filozofijo in politiko, med teorijo in prakso, med Slovenijo in svetom, med identitetami, ki niso več zamejene s črtami, temveč jih določa relacija, stik, postajanje.
Razmišljali smo o misli Gillesa Deleuza, ki ga je Pelko prevajal in s katerim si je izostril pogled na svet kot mrežo afektov in razmerij. Spraševali smo se, kako Deleuzova filozofija odzvanja v projektu Evropske prestolnice kulture in ali lahko prav iz obmejnosti nastane nov tip identitete – tak, ki ni utemeljen na izključevanju, temveč na skupnem.
O EPK-ju, Gillesu Deleuzu, Antoniu Negriju, Jožetu Dolmarku, Silvanu Furlanu, meji in filmu…
Ep. 1 Jernej Šček
Kje bi bilo bolje začeti kot pri pravem človeku meje? Nekomu, ki razume in živi oba svetova ter predvsem tudi to medsvetovje. Filozofu, ki v sebi nosi tisto starodavno, a istočasno in predvsem sodobno razumevanje tega, kaj pomeni biti Evropejec. Prvi pogovor je Robidin Aljaž Škrlep opravil s tržaškim Slovenecm, filozofom, profesorjem, publicistom, esejistom in prevajalecem Jernejem Ščekom.
“Tukaj, na tej celini, kjer se hodi, se ne leti — Evropo lahko razumeš, če hodiš po njej, počasi, ker je vsak kilometer poln mnogega, drugega in drugačnega —, je naša vrednost ravno to: to, da je Evropa gmota tolikih in tolikšnih reči na tako majhnem ozemlju. To nas razlikuje od drugih.”
— Jernej Šček
