Mejenje

V oddaji Mejenje bom poskušal italijansko-slovensko mejo opazovati skozi različne filozofsko-teoretske leče; potoval bom po različnih časih in prostorih, ko in kjer je vprašanje meje predstavljalo bodisi očiten ali pa zakrit, a vseeno učinkovit, problem; zastavljal bom vprašanja o zapeljivih čarih meje in praks mejenja na eni strani in brezmejnosti na drugi. Epizode se bodo osredotočale na pretekle, preživete ali še živete, in prihodnje, mogoče in prihajajoče, ontologije in epistemologije meje oz. mejnih pasov; osredotočal se bom na fenomenološko razsežnost življenja na meji, prehajanja meje ter na nekaj, kar bi želel imenovati biti meja, biti križišče, biti razpotje.

Program Radia Drugega/The Other Radio financira javni zavod GO! 2025 - Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica.

〰️

In the show Bordering/Mejenje, I will try to observe the Italian-Slovenian border through various philosophical and theoretical lenses; I will travel through different times and places when and where the question of the border was either an obvious or a hidden but still effective problem; I will ask questions about the seductive charms of the border and the practices of bordering, on the one hand, and borderlessness, on the other. The episodes will focus on past, outlived or still lived, and future, possible and upcoming, ontologies and epistemologies of the border or borderlands, border zones; I will focus on the phenomenological dimension of living on the border, crossing the border, and on something I would like to call being a border, being a crossroads, being a crossroads.

The Other Radio/Radio Drugega program is financed by Javni zavod GO! 2025 - Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica.

〰️

Ep. 1 Brezmejni svet

Zakaj danes sploh govoriti o mejah? In zakaj to početi prav iz tukaj, iz tega prostora, kjer se nahajam, pozicije, kjer nekoč je bila meja, a je danes več ni? “Ali ni dovolj, ali niste zadovoljni s tem, da smo vam odstranili tiste mejne količke, dolge rdeče palice, ki v gozdu označujejo ali je neka zemlja italijanska ali slovenska? Ali vam ni dovolj, da smo podrli kovinske ograje? Da smo odstranili pregrade? Da lahko z eno nogo stojite na eni strani in z drugo na drugi?” Vsa ta vprašanja mi zastavlja neki birokrat in si ne zna pojasniti tegà, zakaj moram spraševati o nečem, česar več ni, o nečem, kar je faktično odsotno. Sprašuje se, zakaj moramo danes še vedno ustvarjati kontra-narative, proti-diskurze tistemu narativu in diskurzu, ki izhajata iz nekega izredno vplivnega obdobja razglasitve t. i. brezmejnega sveta, ki je sicer za relativno kratek čas - po koncu hladne vojne, v devetdesetih letih prejšnjega stoletja - prevzel vodilno vlogo v političnem diskurzu in ki se — na sicer manj iskren in bolj ciničen način — ohranja vse do danes.

Bibliografija:

• Étienne Balibar - We, the People of Europe? (2004)
• Jacques Derrida - Of Hospitality (1997)
• Frantz Fanon - This Is the Voice of Algeria (1959)
• Francis Fukuyama - The End of History and the Last Man (1992)
• bell hooks - Feminist Theory: From Margin to Center (1984)
• Vladimir Kolossov in James Scott - Selected Conceptual Issues in Border Studies (2013)
• Kenichi Ohmae - The Next Global Stage: Challenges and Opportunities in Our Borderless World (2005)
• Anna L. Tsing - From the Margins (1994)
• Nick Vaughan-Williams - Border Politics: The Limits of Sovereign Power (2012)

Ep. 2 Avantgarde na meji: pogovor s Kristino Pranjić

Dr. Kristina Pranjić je komparativistka in rusistka, izredna profesorica na Univerzi v Novi Gorici, kjer predava na področju literature in umetnosti. Ukvarja se z avantgardo in sodobnimi umetniškimi praksami ter poskusi preseganja mej reprezentacije v pesniškem in vizualnem jeziku. Delovala je kot kritičarka na področju vizualne in intermedijske umetnosti. Organizirala je mednarodni znanstveni srečanji z umetniškim programom Svet kot brezpredmetnost (2018) in Kozmični anarhizem (2021).

Bibliografija:

• Per Bäckström, Benedikt Hjartarson (ur.). Decentring the Avant-Garde. Amsterdam/NY: Brill/Rodopi, 2014.
• Rosi Braidotti. Nomadic Theory. The Portable Rosi Braidotti. New York: Columbia University Press, 2012.
• Cornelius Castoriadis. L'institution imaginaire de la société. Paris: Éditions du Seuil, 1975.
• Aleksander Flaker. Živopisnaja literatura i literaturnaja živopis'. Moskva: Tri kvadrata, 2008.
• John L. Austin. Kako napravimo kaj z besedami. Prev. Bogdan Lešnik. Ljubljana: Studia Humanitatis, 1990.
• Judith Butler. Gender Trouble. New York: Routledge, 1990.
• Srečko Kosovel. »Kaj se vznemirjate?« Integrali '26.
• Julia Kristeva. Strangers to Ourselves. Trans. Leon S. Roudiez. New York: Columbia University Press, 1991.
• Jurij Lotman. Znotraj mislečih svetov. Prev. Urša Zabukovec, Milan Jesih. Ljubljana: Studia Humanitatis, 2006.
• Kristina Pranjić. »Zenitistični koncept barbarogenija kot kritika zahodnoevropske kulture«. Primerjalna književnost 43.3 (2020). 139–157.
• Kristina Pranjić. »Change Must Come: Yugoslav Avant-Gardes and Metropolitan Dada«. Crisis: The Avant-Garde and Modernism in Critical Modes. Ur. S. Bru, K. Kangaslathi et al. Berlin in Boston: De Gruyter, 2022. 297–312.
• Maria Todorova. Imagining the Balkans. Oxford: Oxford University Press, 2009.
• Xbordering.net. www.xbordering.net/#about. 2022.

Ep. 3 Ontologija meje

V tretji epizodi oddaje Mejenje smo se posvetili osnovam. Poglobili smo se v ontologijo same meje oz. v logične mehanizme, ki zaznamujejo mejo kot vseprisotni koncept, pojem; v tiste najosnovnejše in najbolj abstraktne ahistorične strukture, ki so na delu ob mejenju. Spraševali smo se, kaj meja sploh je in kako jo lahko definiramo.

Bibliografija:

• Etienne Balibar: Kaj je meja? (1983)
• Gregory Bateson: Naven: A Survey of the Problems suggested by a Composite Picture of the Culture of a New Guinea Tribe drawn from Three Points of View (1936)
• Manuel Castells: The Rise of the Network Society (1996)
• G. W. F. Hegel: Logika (1812)
• Henk van Houtum: The Janus-Face. On the ontology of borders and b/ordering (2010)
• Immanuel Kant: Kaj je razsvetljenstvo? (1784)
• Immanuel Kant: Prolegomena (1783)
• Gabriel Livov: Parmenicide. Political Reasons for a Platonic Crime. (2008)
• Platon: Sofist in Zakoni
• Ioannis Trisokkas: The Logic of the Border (2014)

Ep. 4 Ekologija meje

V četrti epizodi oddaje Mejenje smo poskušali misliti mejo skozi lečo narave in ekoloških študij. Ali obstaja nekaj takega, kar bi lahko imenovali, naravna meja? In ali je ta pravičnejša od t. i. umetne meje? Ali narava sploh pozna meja? Kako meje kot fizične pregrade vplivajo na naravne ekosisteme? Kaj so to ekotoni? In kako moramo svoje razumevanje meje predrugačiti v luči ekološke katastrofe, imenovane globalno segrevanje? To so nekatera izmed vprašanj, s katerimi smo se ukvarjali v današnji epizodi, ki nosi naslov Ekologija meje.

Bibliografija:

• Alesina, A., Easterly, W. in Matuszeski, J.: Artificial States (2006)
• Bourdieu, P.: Identity and Representation (1992)
• Eden, W.: Some remarks on the apparent circumstances of the war in the fourth week of October 1795 (1795)
• Fall, J. J.: Artificial states? On the enduring geographical myth of natural borders (2010)
• Ferrari, M.: A Moving Border: Alpine Cartographies of Climate Change (2018)
• Haraway, D. Edges and Ecotones: The Worlds of Donna Haraway at UCSC (2007)
• Herder, J. G.: Očrt za filozofijo zgodovine človeštva (1784)
• Kozorog, M. et al.: Meja: Antropološki uvidi (2022)
• Krall, F.: Ecotone: Wayfaring on the Margins (1994)
• Marder, M.: Plant-Thinking (2013)
• Rankin, K. J., in Schofield, R.: The troubled historiography of classical boundary terminology (2004)
• Spellerberg, I. F., Sawyer, J. W.D.: An Introduction to Applied Biogeography (1999)
• Weisman, A.: Svet brez nas (2007)

Ep. 5 Kritična fenomenologija prehajalskega uma

V peti epizodi oddaje Mejenje razmišljamo o kategorijah prehajajočega uma in telesa, ki omogočajo oz. ustvarjajo tisto posebno izkušnjo, ki jo imenujemo prehajanje meje, ter tudi o tem, kakšna je kvalitativno ta izkušnja prehajanja. Od vstopa Slovenije v schengensko območje se je izkušnja prehajanja meje med prebivalci Slovenije v veliki meri poenotila: izgubila je vsakršno negativno konotacijo, postala je nevtralna. Nedolgo nazaj so bile države meje med članicami Schengena ponovno vzpostavljene: v soboto, 21. oktobra, smo bili primorani na meji z Italijo ponovno pokazati svoje osebne izkaznice. Bolj radikalno zaprtje meje pa smo na meji z Italijo doživeli 13. marca leta 2020, ko so se zaradi preprečevanja širjenja Covida-19 vzpostavile kontrolne točke in fizične pregrade na mejnih prehodih. S tem se je izkušnja prehajanja meje popolnoma predrugačila. Pokazala je, kaj v resnici počne, ustvarja afekte, spreminja subjektivno dojemanje časa, prostora, telesnosti, sebstva, tudi takrat ko se tega ne zavedamo. Zato fenomenologija: ker menim, da se šele v dogodku prehajanja meje - predvsem ilegalnega - in našem telesno ozaveščenemu in čutno uglašenemu razumevanju tega prehajanja razkrije resnica meje. Zato v današnji epizodi vztrajamo na ilegalnih prehodih meje ter fenomenologiji migrantskega uma, ki lahko razkrije bistvo meje.

Bibliografija:

• Ahmed, S., “A Phenomenology of Whiteness” (2007)
• Angelopoulos, T., Odisejev pogled (1995)
• Csordas, T. J., “Somatic Modes of Attention” (1993)
• Fanon, F., “The Fact of Blackness”. V: Black Skin, White Masks (1952/2017)
• Guenther, L., “Critical Phenomenology”. V: 50 Concepts for a Critical Phenomenology (2020)
• Gullestad, M., “Invisible Fences: Egalitarianism, Nationalism and Racism” (2002)
• Khosravi, S., 'Illegal' Traveller: An Auto-Ethnography of Borders (2010)
• Malkki, L., “National Geographies: The Rooting of Peoples and the Territorialization of National Identity Among Scholars and Refugees.” (1992)
• Rathe, K. J., “Forever Foreigners: The Temporality of Immigrant Indebtedness” (2023)
• Willen, S. S., “Toward a Critical Phenomenology of “Illegality”: State Power, Criminalization, and Abjectivity among Undocumented Migrant Workers in Tel Aviv, Israel” (2007)

Ep. 6 Jezik meje

Vprašanje jezikovne politike se zdi — za naš obmejni prostor in za celoten projekt Nove Gorice in Gorice kot Evropske prestolnice kulture leta 2025 — ključno. Kako naj z uporabo jezikovnih sredstev podiramo mejo, ki tako vztrajno onemogoča zlitje dveh mest? Kakšna naj bo naša jezikovna politika v tej težki nalogi? Kako naj delamo s sosednjima jezikoma in s kakšnimi prijemi? Kakšne naj bodo prakse jezikovanja govorcev tega prostora? Prevajanje, pasivna ali aktivna dvo- ali več-jezičnost ali čezjezikovanje?

Bibliografija:

• Anzaldúa, G., Borderlands/La Frontera: The New Mestiza (1987)
• Bachir Diagne, S., “The Philosopher as Translator” (2015), predavanje na Columbia University: https://www.cornell.edu/video/souleymane-bachir-diagne-philosopher-as-translator
• Bachir Diagne, S., “Portrait of the Philosopher as a Translator” (2019)
• Deleuze, G. in Guattari, F., Kafka: za manjšinsko književnost (1995)
• Derrida, J., Monolingualism of the Other: or, The Prosthesis of Origin (1996)
• Eco, U., predavanje na Assises de la Traduction littéraire (1993)
• Flores, N. “Let’s Not Forget that Translanguaging is a Political Act” (2014). Dostopno na: https://educationallinguist.wordpress.com/2014/07/19/lets-not-forget-that-translanguaging-is-a-political-act/
• Guldin, R., Metaphors of Multilingualism (2020)
• Irele, A., “In Praise of Alienation” (1982)
• Kelley, J., “Towards a Deleuzian Theory of Translation” (2017)
• Pižorn, K., “Čezjezičnost - nova paradigma?” (2017)
• Thomas, P. D., “Solidarity and the Commons” (2011)
• Venuti, L., The Translator’s Invisibility (1995)
• Vertovec, S., “Super-diversity and its implications” (2007)
• Wa Thiong’o, N., Something Torn and New: An African Renaissance (2009)
  

Ep. 7 Transkulturnost in nacionalizem: pogovor z Majo Zadel

Maja Zadel je raziskovalka na Inštitutu za družboslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper. Maja Zadel že nekaj časa svoje raziskovalno in študijsko zanimanje usmerja v proučevanje nacionalizma, etničnih študij in narodnega vprašanja ter transkulturacije, s posebno pozornostjo namenjeno slovensko-italijanski transkulturaciji in množičnim medijem. Leta 2016 je doktorirala z delom z naslovom »Vloga italijanskih medijskih vsebin pri oblikovanju transkulturnih identitet na območju slovenske Istre«. Trenutno pa je vpeta v nacionalne in mednarodne projekte, kot na primer »Otrokosrediščni pristop pri integraciji priseljenih otrok: vloga šole pri integraciji glede na aspekt staršev«, »Svoboda mnenja in izražanja skozi naracije izrednega stanja: antropološka študija slovenske (anti)demokratične zavesti v času epidemije Covid-19« ter »EXPECT_Art – Raziskovanje in vzgajanje kulturne pismenosti z umetnostjo«.

Bibliografija:

• Anderson, B., Zamišljene skupnosti: O izvoru in širjenju nacionalizma (1983/2003)
• Connor, W., “A nation is a nation, is a state, is an ethnic group is a …” (1978)
• Gellner, E., Nations and Nationalism (1983)
• Giddens, A., The Nation-State and Violence (1987)
• Greenfeld, L., Nationalism: Five Roads to Modernity (1992)
• Hobsbawm, E., Nacije in nacionalizem po 1780: Program, mit in resničnost (1990/2007)
• Kosi, J., Kako je nastal slovenski narod (2013)
• Jurić Pahor, M., “Nacionalna identiteta v času globalizacije” (2003)
• Šumi, I., Kultura, etničnost, mejnost: Konstrukcije različnosti v antropološki presoji (2000)
• Zadel, M., Transkulturnost v objemu nacionalizma (2020)
  

Ep. 8 Mejno mišljenje

V osmi epizodi razmišljam o mejnem mišljenju, še posebej s posebnega stališča, ki ta koncept veže s kolektivom Robida. Najprej me bo zanimalo, kako lahko s situiranjem mišljenja dekoloniziramo imperialistično idejo univerzalne zgodovine, vrnemo dostojanstvo partikularnim, lokalnim zgodovinam in prispevamo k legitimizaciji pluriverzalnosti védenja, občutenja ter verovanja. Robida kot svoje orodje uporablja mejno mišljenje, ki je, kot je zapisal dekolonialni teoretik Walter D. Mignolo, »mišljenje iz dihotomičnih konceptov in ne urejanje sveta v dihotomijah.” Kako lahko takšno mejno mišljenje pomaga pri premagovanju mejenja?

Bibliografija:

• Anzaldúa, G., Borderlands/La Frontera: The New Mestiza (1987)
• Bachir Diagne, S., "On the Postcolonial and the Universal?" (2013)
• Balibar, E., Mi, državljani Evrope? (2007)
• Hegel, G. W. F., Fenomenologija duha (1807/2017)
• Mignolo, W., Local Histories/Global Designs (2000)
• Wallerstein, I., European Universalism: The Rhetoric of Power (2006)
• Weber, M., Protestantska etika in duh kapitalizma (1904/1988)
  

Ep. 9 Kdo je Drugi?

Pojem, s katerim smo se ukvarjali v deveti epizodi oddaje Mejenje, je eden izmed tistih ključnih pojmov mejnih študij, ki je pristal tudi v imenu Robidinega radijskega projekta, in sicer gre seveda za pojem Drugega in njemu bližnje pojme, kot so drugost in drugačenje. To so pojmi, ki zaznamujejo vse meje. Kjerkoli je postavljena meja, na drugi strani je vedno Drugi.
V tej epizodi smo govorili o pomikajočem se Drugem in procesih ter mehanizmih drugačenja, katere bomo dodobra spoznali tudi v naslednjih epizodah. Predvsem pa smo se nekoliko umaknili iz našega neposrednega prostora ter se prepustili zgodovini koncepta Drugega, ki je tako zelo močno vplival na miselno strukturo Zahoda, ter mislecem, ki o konceptu Drugega premišljajo iz njega samega - podali se bomo v ne-evropske miselne sisteme, kjer Drugost biva že od nékdaj. S tem želim, da bi lahko pojmovanje Drugosti, ki smo jo Slovenci na lastni koži občutili v času fašizma, oplemenitili z drugimi razumevanji Drugega in se tako počutili tem Drugim nekoliko bližje in bi mogoče celo skupaj z njimi poskusili ustvariti drugačne načine boja proti Drugosti kot taki. Prebrali pa smo si tudi daljši odlomek iz knjige "Pričetek vsega" Davida Graeberja in Davida Wengrowa, ki predstavlja alternativno zgodovino nastanka evropskih miselnih sistemov ter različne možne načine oblikovanja družb.

Bibliografija:

• Drakulić, S., Balkan ekspres: Fragmenti z druge strani vojne (1992)
• Ernst, M., "Some Data on the Youth of M. E. as told by himself," v: Ernst, M., Beyond Painting, and other Writings by the Artist and His Friends (1948)
• Graeber, D. in Wengrow, D., Pričetek vsega: Nova zgodovina človeštva (2021)
• Hegel, G. W. F., Fenomenologija duha (1807)
  

Ep. 10 Drugačenje

Današnja, deseta epizoda oddaje Mejenje je namenjena preučevanju pojma drugačenja in njemu sorodnih pojmov, ki jih je v svojem delu razvila indijska raziskovalka, literarna teoretičarka in feministična kritičarka Gayatri Spivak. Drugačenje opredeljujemo kot diskurzivne procese, s katerimi močne skupine, ki lahko predstavljajo številčno večino ali pa tudi ne, definirajo podrejene skupine v obstoj in to počenjo na redukcionističen način, ki tem podrejenim skupinam pripiše problematične in/ali manjvredne lastnosti. Takšni diskurzivni procesi potrjujejo legitimnost in superiornost močnejših ter pogojujejo oblikovanje identitete podrejenih.
Govorimo tudi o pasteh in strateškosti pojma esencializma.

Bibliografija:

• de Beauvior, S., Drugi spol (1949/2022)
• Hughes, A. in Witz, A., “Feminism and the Matter of Bodies: From de Beauvoir to Butler” (1997)
• Khanna, R., Dark Continents: Psychoanalysis and Colonialism (2003)
• Spivak, G., “The Rani of Sirmur: An Essay in Reading the Archives (1984)
• Thomas-Olalde, O. in Velho, A., “Othering and Its Effects: Exploring the Concept” (2011)
• Yizhar, S., Khirbet Khizeh (1949)
  

Ep. 11 Živalski in rastlinski drugi

V zadnjih dveh epizodah oddaje smo začeli razmišljati o drugosti, o tako imenovanih drugih in o načinih, kako so tej drugi producirani, fabricirani, torej o mehanizmih drugačenja. A vendar smo se v naših razmišljanjih ukvarjali predvsem s človeškimi drugimi. Pravzaprav je razmislek o drugačenju večinoma uperjen v človeške podrejene subjekte — na nek način se zdi, da si živalska in predvsem rastlinska bitja niti ne zaslužijo naziva drugega.
Če smo se pri drugačenju človeških subjektov pogovarjali predvsem o diskurzivnih praksah, pa je za premislek drugačenja v sferi živali in rastlin potreben premik k estetiki. To drugačenje raste na polju boja za pogled, ki se razteza med točkama gledanja in videnja, pri čemer gledanje razumemo kot zaznavanje vizualnega polja, videnje pa kot konceptualno artikulirano zaznavanje vizualnega polja, v katerem nekaj vidimo kot nekaj. Danes bomo torej govorili predvsem o pogledu, posledično tudi filmu, ki ga razumem kot učenje gledanja in videnja — tudi živalskih in rastlinskih drugih.

Bibliografija:

• Aloi, G.. Why Look at Plants? The Botanical Emergence in Contemporary Art (2018)
• Barad, K., “Posthumanist Performativity: Toward an Understanding of How Matter Comes to Matter” (2003)
• Bazin, A., Kaj je film? (2010)
• Bennett, T. in Joyce, P., “Material Powers: Introduction” (2010)
• Conrath, R., “The Ecological Cut” (2019)
• Deleuze, G., Podoba-gibanje (2015)
• Derrida, J., The Animal That Therefore I Am (2008)
• Marder, M., Plant-Thinking: A Philosophy of Vegetal Life (2013)
• Pick, A., “Vegan Cinema” (2018)
• Ranciere, J., “The Politics of Literature” (2004)
• Wandersee, J. H. in Schussler, E. E., “Preventing Plant Blindness” (1999)
  

Ep. 12 Posameznik, identiteta, preplet

V 12. epizodi oddaje Mejenje kritiziramo domnevno individualnost človeških posameznikov, ter se ukvarjamo s prepletom teh posameznikov in možnimi identitetami, ki jih nakazujejo relativno nedavna znanstvena odkritja v kvantni mehaniki in biologiji. Razmišljamo tudi o postajanju-z-drugim, ki dela meje sodobnega posameznika veliko bolj porozne in prehodne. Takšni porozni — pogojno rečeno — posamezniki veliko bolj zmožni ustvarjati močnejše kolektive — ustvarjati kolektivne zavesti, v katerih ljudje nekako izmenično delajo stvari drug za drugega in kjer dovolijo, da jih obsedejo drugi, ko nekaj počnejo. Takšni kolektivi pa so lahko tudi veliko bolj uspešni pri zamišljanju in ustvarjanju novih svetov.

Bibliografija:

• Barad, K., Meeting the Universe Halfway: Quantum Physics and the Entanglement of Matter and Meaning (2007)
• Bauman, Z., Liquid Times: Living in an Age of Uncertainty (2007)
• Deleuze, G. in Guattari, F., A Thousand Plateaus: Capitalism and Schizophrenia (1987)
• Foucault, M., Besede in reči: arheologija humanističnih znanosti (2010)
• Gilbert, S. F., “Holobiont By Birth: Multilineage Individuals As The Concretion Of Cooperative Processes” (2017)
• L., James, “Israeli Deleuzian Forces Or, the ‘Theorywashing’ of Occupation” (2023)
• Parker, N., “From Borders to Margins: A Deleuzian Ontology for Identities in the Postinternational Environment” (2009)
• Vandenberghe, F., “Deleuzian Capitalism” (2008)
  

Ep. 13 Hibridnost

V trinajsti epizodi sem ponovno razmišljal o identitetah, ne zgolj človeških identitetah, temveč samostoječih, samostojnih rečeh, ki se prepustijo procesu hibridizacije. S pomočjo nekaterih meni ljubih teoretikov bom poskušal premisliti lastnosti tega danes v kritični teoriji tako zelo hvaljenega koncepta, ki deluje kot krovni izraz pod katerega umeščamo druge pojme, kot so mešanost, sinkretičnost, eklektičnost, kreolizacija, minorizacija, pankrtizacija, mestizaje, kontaminiranost, cepljenost, nečistost in druge. Filozofija 20. stoletja je bila polna idej o izpodbijanju struktur in predpostavk, na katerih so temeljile tradicionalna metafizika, lingvistika in epistemologija ter njihovo iskanje stabilnih, določljivih bistev ali resnic ter identitet. Sodobna filozofija je torej dala nekatere nastavke, ki so jih kasneje prevzele sodobna kulturna zgodovina, različne veje kritične teorije, postkolonialni diskurz itn. Istočasno pa sem ob razmisleku prednosti hibridizacije poskušal v kritikah hibridnosti iskati tudi morebitne pasti in težave, ki jih ta prinaša s seboj.

Bibliografija:

• Aloi, G., “Botanical Decolonization: In Defense of Cultivars” v: Aloi, G. in Marder, M., Vegetal Entwinements in Philosophy and Art (2023)
• Anzaldúa, G., Borderlands/La Frontera The New Mestiza (1987)
• Bakhtin, M., “Discourse in the Novel” v: The Dialogic Imagination (1981)
• Bhabha, H. K., The Location of Culture (1994)
• Buck-Morss, S., Hegel, Haiti in univerzalna zgodovina (2005/2012)
• Burke, P., Kulturna hibridnost (2009/2020)
• Canclini, N. G., Hybrid Cultures (1995)
• Deleuze, G., “Letter to a Harsh Critic” v: Negotiations, 1972-1990 (1995)
• Derrida, J., O gramatologiji (1967)
• Grilc, U., O filozofiji pisave: Na poti k Derridaju (2001)
• Latour, B. Nikoli nismo bili moderni (1991/2021
• Marder, M., Grafts: Writings on Plants (2016)
  

Ep. 14 Metafora

V štirinajsti epizodi sem spregovoril o pojmu metafore, prispodobe. Metafora je semantična oz. pomenska figura, bolj natančno trop, ki izhaja iz grške besede tropos, ki pomeni obrat. Gre torej za pomenski obrat: ko uporabimo metaforo oz. prispodobo uporabimo določeno besedo namesto neke druge besede, in sicer na podlagi njune skupne pomenske značilnosti. A kakšno vezo ima uporaba metafore z mejenjem? V tej epizodi sem metaforo poskušal razumeti v njeni transformativni zmožnosti in ne zgolj kot pesniški trop, ki ga pogostoma uporabljamo zgolj kot retorično figuro z didaktično in ilustrativno vrednostjo. Metaforo sem poskušal razumeti dobesedno kot trop, obrat, ki je zmožen spreminjanja sveta in je zmožen prestopanja mej, ki si jih kot družba zastavljamo sami sebi ali pa nam jih vsiljujejo drugi.

Bibliografija:

• Aristotel, Retorika (2011)
• Aristotel, Poetika (2012)
• Bachelard, G., Oblikovanje znanstvenega duha (1938/2013)
• Benčin, R., “Metafora onstran načela analogije” (2012)
• Deleuze, G., Proust in znaki (1964/2012)
• Deleuze, G. In Guattari, F., Kafka: Za manjšinsko književnost (1975/1995)
• Derrida, J., Bela mitologija: Metafora v filozofskem besedilu (1972/2011)
• Johnson, M. in Lakoff, G., Metaphors We Live By (1980)
• Kofman, S., Nietzsche and Metaphor (1972/1994)
• Nietzsche, F., Philosophy in the Tragic Age of the Greeks (1923/1962)
• Urbančič, I., “Poetika Kocbekove poezije” v: Rupel, D., Kocbekov zbornik (1987)