20. 7. 2025 – Poletni nemir in dnevniške seanse
Vida Rucli
Trenutno čutim (živjo, Vida tukaj!), da mi je izjemno težko upočasniti se, sesti za računalnik, razmisliti o preteklem mesecu in z vami deliti nekaj pomenljivih zapiskov. To je čas priprav, majhnih in velikih načrtovanj, odločitev in akcij. A tudi nepričakovanih obiskov in majhnih dogodkov. Danes zjutraj na primer, medtem ko sem poskušala napisati to pismo, smo: zalili vrt, sprejeli Floja + nekaj njegovih prijateljev, preselili panje v naš vrt, obiskali Ornello, popili kavo v Caffè Dora z Doro in Matio, preverili Italovo čiščenje, preverili obnovitvena dela pri Blasu in Mirku, pozdravili Antòja, ki se je po dolgem času vrnil v Topolove, se pogovorili o nakupu špeže z Rosario in se pogovarjali z Eleno in Aljažem o naši prihajajoči poletni šoli.
Od zadnjega pisma, ki ste ga prejeli od Dore, se je zgodilo toliko stvari, da se zdi, kot da je ta mesec trajal celo leto. Tukaj poskušam obuditi spomine nanje in hkrati ujeti norost teh dni!
16. junij – Izbin rojstni dan je bil, kot vsako leto, poseben in ganljiv: sejem rabljenih oblačil, ki smo ga organizirali (hvala Ele za vso organizacijo!), je odlično uspel, prav tako delavnica divje fermentacije z Alessio Beltrame, ki je potekala popoldne (hvala Dora za organizacijo in Antoniu za čudovit video!). Večer je spremljal Matteo z igranjem na harmoniko, končal pa se je s super okusno vegetarijansko lazanjo in solato, ki so ju pripravile in postregle Dora, Alessia, Vida in Elena (seveda pri blagajni!). Smo ob koncu večera tudi plesali? Verjetno ja, ob podpori gin tonikov in pompritzov (kako že rečemo tistemu špricu z grenivko? Lahko mu preprosto rečemo accadimento – več o tem konceptu najdete v knjigi Who is Cooking?, stran 84), ki sta jih zamešala Matia in Dora. Še enkrat hvala vsem udeležencem malega sejma in vsem mimoidočim, tistim, ki ste se nam pridružili od daleč in od blizu!
18.–20. junij – Komaj smo uspeli pospraviti Izbo in spraviti neprodana oblačila nazaj v omare, že so se Dora, Elena in Sofia podale v avanturo Potoki – tedensko raziskovanje Topolovega in okoliških vasi z 20 otroki in prebivalci vasi. Letos so bili Potoki posvečeni – tako kot mnoge druge naše aktivnosti – sadju in sadnim drevesom. Otroci so spoznali breskve iz Ruonaca, kostanje iz Dug, jabolka iz Seuc in Gregorjev sadovnjak v Kojskem (sadovnjak ima zdaj tudi IG stran, za katero skrbim jaz – vabim vas, da ji sledite, saj bo vsebovala lepe Gregorjeve fotografije in posebne arhivske materiale). V Topolovem so raziskali leseno strukturo Log z uvodom Antonia, kuhali bleke z nono Mario, risali z Eleno in se igrali pred Izbo.
22. junij – Pot čez namišljeno črto, vsakoletni pohod, ki ga organizira Kulturno društvo Rečan skupaj z mnogimi drugimi društvi. Na ta dan se prebivalci Topolovega in Livka – slovenskega kraja na drugi strani meje in hriba – srečajo na Briezi in kasneje na vrhu Svetega Martina ter skupaj preživijo dan, obujajoč spomine na čase, ko je bila meja strogo nadzorovana in je močno delila obe skupnosti.
23. junij – En dogodek za drugim: Sveti Ivan. Popoldne smo – jaz, Elena, Katja, Stefania, Franco, Pio, Margherita in mnogi drugi – nabirali rože in se nato skupaj z mnogimi drugimi zbrali v Klodiču, da bi izdelali tradicionalne rožne križe in verižice iz marjetic.
3. julij – Gostili smo skupino petih mladostnikov iz Avstralije, Kanade in Argentine, ki so vnuki tistih, ki so iz naših dolin emigrirali v prejšnjih stoletjih. V Benečijo so prišli na počitnice, da bi spoznali kraje, iz katerih izhajajo. Spremljalo jih je društvo Slovenci po svetu, vodila pa jih je Elena T. – hvala! Skupaj smo kuhali, si pripovedovali zgodbe, šli do reke in si izmenjali izkušnje o migracijah, pripadnosti in jeziku.
4. julij – V Topolove je prispela Ola, da tukaj – kot vsako leto po svoji (ne)slavni samo-povabljeni rezidenci – preživi tri ali štiri tedne. “Based in Berlin (DE). Currently based in Juljova (IT),” piše na njeni spletni strani, saj je Juljova hiša tista, kjer naši rezidenti običajno spijo! Kot vsako leto je sešila nekaj novih zastav, pospravila Izbo, tokrat pa (zelo posebno!) tudi kuhala! Hvala Ola za to veliko gesto – Robidina družina jo je zelo cenila!
Pridružili sta se ji tudi Franca (ki je prišla v istem času in nekaj dni ostala z nami) ter Tiziana – skupaj smo imeli nekaj dnevniških seans in razmišljanj o letošnjem poletju.
6. julij – Senjam, vaška veselica. Letos smo na tradicionalno veselico prišli popolnoma izmučeni. In vseeno smo: počistili kiosk, pripravljali, prodajali in postregli hrano ter spet vse pospravili – seveda z usmerjanjem in pomočjo mnogih (Sandro, Carla, Barbara, Tiziana, Thomas, Ola, Blaso …).
7. julij – Prvo vaško srečanje, namenjeno predlogom in razpravi o prenovi kioska! Dobra energija!
12. julij – Neformalni obisk italijanskega veleposlanika v Sloveniji v Topolovem!
17. julij – Rosario je spet v Topolovem za nekaj tednov! Prav tako smo gostili tudi drugi vaški sestanek z županom, tokrat za pogovor o asfaltu, smeteh in prenovi kioska.
18. in 19. julij – Pišem to pismo!
Danes zjutraj, medtem ko sem hodila od hiše do hiše – začela pri Blasu (via Topolò 71), šla mimo Elene (št. 66), obiskala Doro (št. 90) in se vrnila k nam (via Topolò 61), pri tem pa upoštevala tudi Lauro, ki trenutno ni v Topolovem – sem tiste, ki sem jih srečala, prosila, naj delijo glagol, ki bi ga izbrali, da opišejo, kako preživljajo to obdobje, o čem razmišljajo, kakšno je njihovo razpoloženje, ali pa preprosto glagol, ki po njihovem najbolje opiše te dni. Morda tudi kakšna želja. Odgovori so bili:
Blaso: ustvarjati, čistiti, premikati prah
Dora: potapljati se (v vodi, ampak morda tudi metaforično?)
Aljaž: čakati
Vida: instituirati – želeti – uravnavati
Rosario: upočasnjevati – prilagajati se
Matia: igrati (se)
Elena: poslušati – spoštovati
Antonio: kaliti
Lau: neubogati
Ta vaja z glagoli, še posebej izbira vodilnega glagola za določeno obdobje, izhaja iz ene naših dnevniških (diarietto) seans (omenila sem jih zgoraj, ko sem govorila o obisku Ole in France). Diarietto (dobesedno: mali dnevnik) so kratki trenutki, ki si jih nekajkrat na leto vzamemo zase – običajno na začetku in koncu leta, ob začetku pomladi in včasih tudi poleti. So trenutki intimnosti in prijateljstva, ko opravljanje in klepet postaneta nekoliko globlja, prav zaradi tega, ker si vzamemo čas, da najprej zapišemo svoje misli v zvezke, preden jih delimo z drugimi. Gre za ponavljajočo se prakso, ki smo jo začele z Eleno in Doro (in ki je včasih postregla tudi z zabavnimi trenutki – denimo tisto obdobje, ko je Dora po koncu seanse strani iz dnevnika zmetala v ogenj – gesta, ki je imela neko apotropejsko moč, hkrati pa je izražala njen odpor do teh dnevniških trenutkov. Zdaj je, na srečo, drugače: svoje misli shranjuje v lepo vezan, svetlo zelen zvezek).
Kot sem torej rekla, te trenutke smo začele z Ele in Doro, a včasih se nama pridružijo tudi Tanja in Franca (obe veliki oboževalki dnevniških seans!), Suzanne, Ola in Tiziana.
Potekajo pa takole: zberemo se – običajno v Caffè Dora – z zvezki, pisali, vrečko čipsa in nekaj pivi. Usedemo se okoli mize in vsaka zastavi vprašanje, sebi in drugim. Skupaj določimo čas za pisanje (ponavadi 5 do 10 minut), po zvoku alarma pa vsaka prebere del tega, kar je zapisala. Ob tem si postavljamo vprašanja ali prosimo za pojasnila, kadar kaj ni jasno. Vprašanja so različna – včasih se nanašajo na želje, drugič na konkretne načrte, pogosto pa so tudi splošna vprašanja tipa »Kako si?« »S kom bi si želela več sodelovati?« »Katere vsakdanje geste bi rada bolj gojila?« »Kaj opažaš, da izginja – v pozitivnem ali negativnem smislu?« »10 lepih stvari, ki si jih opazila v zadnjih mesecih.« »Katero vprašanje te ta trenutek najbolj premakne?«
Javna različica te vaje je tista, ki jo izvajamo ob koncu vsakega leta in jo delimo v dnevniku na naši spletni strani (tukaj lahko preberete objavo 2024→2025, tukaj pa 2023→2024).
Vaja z izbiro glagola – za obdobje, ki je pravkar minilo, ali za tisto, ki prihaja – izvira torej iz tega konteksta, natančneje pa jo je februarja v Topolove prinesla Suzanne. Če se prav spomnim, jo je k nam prinesla potem, ko jo je sama spoznala pri Lenn – eni najboljših postavljalk vprašanj, kar jih poznam (<3). Takratno vprašanje je bilo: »Kako vstopiti v pomlad?« in naloga je bila izbrati glagol. Spomnim se, da sem takrat izbrala: povezovati se – skupaj s spremljati, biti ob strani, sodelovati, podpirati, sprejemati, sosedovati, sprejemati (dobesedno in figurativno). Takrat je bila izbira glagola bolj natančna kot danes. Danes se znotraj sebe gibam med težkimi glagoli, kot sta instituirati (ki bi odprl še eno celo zgodbo) in želeti, ter drugimi, kot je na primer uravnavati (kako čuden glagol za izbrati, kajne! Se je pa prav ta pojavil na naši seansi 6. julija…).
Zato je zdaj vprašanje tudi zate, bralka:
Kako ti vstopaš v to polno poletje? Kateri bi bil tvoj vodilni glagol?
Zelo radovedni bi bili slišati, kakšen je tvoj način / tvoja naravnanost v tem trenutku!
Za konec tega zelo dolgega pisma bi rada izpostavila nekaj naslednjih zanimivih prihajajočih dogodkov!
POMEMBNO → nedelja, 10. avgust → Zadnji dan naše poletne šole!
Tega dne vas vabimo, da se nam pridružite v Topolovem, od popoldneva naprej, na programu, ki bo sestavljen iz koncertov, pogovorov, delavnic in – tukaj smo lahko nekoliko bolj natančni! – projekcije filma Fiume of morte! našega (oziroma mojega) dragega prijatelja Igorja Bezinovića. Program dneva bo kmalu objavljen na naših družbenih omrežjih in tudi v posebnem pismu!
21. julij–2. avgust → drugi del rezidence Radia drugega/The Other Radio Urške Savič!
Sobota, 26. julij → Radio Robida S04E07
Pridite poslušat naš običajni dnevni program Radia Robida!
Posebna oddaja bo tista, v kateri bomo predstavili udeleženke in udeležence naše poletne šole – skozi zvočne zapise, branja in glasbo! Pridite poslušat, s kom bomo preživeli prvi teden avgusta!
4.–11. avgust → 4. Poletna šola Akademije margin – Radijsko vrtnarjenje
Zelo zelo smo navdušeni, kako se bo odvila letošnja poletna šola. Prihajajo res zanimive stvari, ki jih boste lahko spremljali in uživali tudi tisti, ki z nami ne boste fizično! Več o tem kmalu.
Po poletni šoli (datumi še v potrjevanju) → rezidenca Radia drugega/The Other Radio Petre Filagrane in Moritza Gansna!
Z ljubeznijo in veliko objemi,
Robide
